V ISKANJU SAMEGA SEBE

Na neki točki svojega življenja ugotoviš, da se ne poznaš več. Ne veš kje si se izgubil. Kot otrok si nisi zamišljal takšnega življenja. Imel si sanje. Pa vendar, ne spominjaš se, kdaj so te sanje izpuhtele. In nato se odločiš. Sledil boš sebi. Našel boš sebe in svoje sanje. In začneš....

Zdi se ti grozno naporno, kot bi rušil zidove. Ne zavedaš se, da so ti zidovi tvoja prepričanja in vzorci ter, da so to samo tvoje lastne ovire. Duhovno gledano je stvar veliko bolj preprosta. Da narediš premik, se moraš odločiti, sprejeti odločitev, stopiti naprej in pustiti za seboj vse kar ti ne služi več. Čisto preprosto in enostavno. Vendar iz zemeljskega vidika, pa se v tem primeru vmešajo čustva in v tebi nastane kaos. Ko poslušaš ljudi, ki govorijo o premiku, puščanju stvari za seboj, to pomeni točno to, kar govorijo. Brez kompliciranja. Odločiš se, stopiš in greš. Spustiš vse kar te zadržuje in ti ne služi več. Ti pa v večini primerov nergaš, da tako ne gre. V tem svetu, s tvojimi prepričanji in tvojimi čustvi, prav gotovo ne. Vse si zakompliciral. Pa ne samo ti, večina ljudi. Vse omejitve so v tvoji glavi. Naredi si spisek stvari, zakaj “ne moreš” stopiti naprej, korak proti svojim sanjam. Kar napiši. In videl boš, da so to tvoje lastne omejitve. Tako jih boš lažje prepoznal. V sebi še vedno nosiš strah. Veš, strah je tudi tisto, ki ga čutiš samo ti in drugi zanj ne vedo ali pa ga ne začutijo. Svojim občutkom ne moreš ubežati. Zato je pomembno, da se znebiš vseh tistih občutkov, ki te ovirajo in ti ne koristijo. Stopi na pot, proti svojim sanjam, čeprav še ne vidiš konca. Priznaj si, kdo si. Kaj si želiš? Kako in kje se vidiš v prihodnosti? In naredi to. Večina ljudi misli kakšne premike in spremembe mora narediti, če želi slediti svojim željam. In v vsem tem kompliciranju, se še bolj zmede, še bolj izgubi. Marsikdo posnema druge ljudi, ker je prepričan, da je taka tudi njegova pot, da so take tudi njegove sanje. Vidi srečne ljudi in misli, da je sreča samo na poti teh ljudi. Še sam sledi tej poti in čez čas ugotovi, da tukaj sreče zanj ni. Kaj pravzaprav je naša, tvoja, njegova pot? Živeti sam sebe. Ni se treba iskati. Saj že si. Obstajaš. Bodi kar si, z vsemi svojimi napakami. Sprejmi se in ljubi. Uživaj v stvareh, ki so ti všeč in ne, ki so všeč drugim. Rad bi počival, utrujen sem, pa ne upam, ker potem me bodo grdo gledali. Ni važno. To ni tvoja stvar. To je njihov problem in njihov vzorec. Ne moreš živeti tako, kot se od tebe pričakuje, ker to pomeni, da drugim “lajšaš” njihove vzorce. S tem nikomur ne delaš usluge. Ne sebi in ne njim. Tukaj si, da se učiš, izkušaš in najpomembneje, da uživaš. Torej, kje si? Kje se nahajaš? Pri sebi. Vedno samo pri sebi. To je npr. tako kot, če se postaviš v vrsto; na banki, pošti, v trgovini, kjerkoli, sam si izbereš vrsto v kateri boš stal. In v tej vrsti so tudi drugi ljudje. Nekateri so ti simpatični, drugi manj. Vedno si sam izbiraš vrsto, v kateri boš stal in lahko jo tudi zamenjaš.

Delaj kar želiš delati. Delaj s srcem. Kaj sploh to pomeni? Delaj kot, da si samo ti. Naredi, napiši, nariši kar želiš, kar čutiš. In imej fokus samo pri tem, v tem trenutku. Dovoli si občutiti vso energijo, ki te prežema, medtem, ko delaš z veseljem. Ne postavljaj si omejitev. Naj te ne zanima kaj bodo rekli ljudje, na vse to. Samo delaj, kot

da si samo ti in tvoje ideje, želje in sanje. Daj vso svojo ljubezen v to. Dovoli si uživati ves proces ustvarjanja nove realnosti. In ne bodi v krču, ko slediš svojim sanjam. Ostalo se bo zgodilo samo po sebi.

Vse dobro

Helena